ZAKLJUČEK ŠTUDIJSKIH KROŽKOV O GOZDNIH SADEŽIH

V hiši na Magolniku nad Radečami so s predstavitvijo dela petih študijskih krožkov iz Posavja zaključili prvi del projekta Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam. Svoje delo je predstavila tudi skupina iz Bistrice ob Sotli.
Zaključek študijskih krožkov, ki so jih v okviru projekta Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam izvajali v posavskih občinah Brežice, Krško, Radeče, Sevnica in Bistrica ob Sotli je s skupno predstavitvijo in druženjem potekal 17. marca v hiši na Mogolniku nad Radečami. Projekt o spoznavanju gozdov in vrstah gozdnih sadežev v Posavju je bil izbran na naboru projektov v letnem izvedenem načrtu Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader.

Direktorica nosilca projekta Kulturno turistično rekreacijskega centra Radeče Marija Imperl je povedala, da so s projektnimi aktivnostmi želeli poiskati adekvatne podatke pri lastnikih ter uporabnikih gozdov in širšo javnost ozavestiti z vidika trajnostne rabe gozdov. Eno izmed prednostnih področij ozaveščanja prebivalcev posavske regije so opravili tudi v obliki študijskih krožkov, ki so jih izvajali v Krškem, Sevnici, Radečah, Kapelah in Bistrici ob Sotli. Skupina obiskovalcev se je v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli zbrala šestkrat, namenili so jih spoznavanju posameznih vrst gozdnih sadežev, seznanjanju z njihovo uporabo, iskanju receptov jedi, strokovnjak s področja gozdov Jože Prah je v bistriškem mladinskem centru predstavil gozdni bonton, izvedli pa so tudi dve kuharski delavnici, kjer so prikazali uporabo gozdnih sadežev v kuhinji. Delo bistriških krožkarjev, ki so ga soustvarjali predsednik Društva vinogradnikov in kletarjev Jože Babič, predsednica bistriškega društva kmetic Ajda Jožica Stadler, Krešo Špoljar iz društva upokojencev, predsednica bistriške mladinske sekcije Mirela Kunst in več članov Mladinskega društva Bistrica ob Sotli, je na skupnem zaključku v Radečah predstavila Emilija Šterlek. Podobne aktivnosti kot ob Sotli so izvajali tudi v drugih posavskih občinah, s čimer so slušatelji zaključnega prvega dela projekta spoznali pestrost uporabe gozdnih sadežev, več dobrih jedi so lahko okusili na razstavi, ki so jo pripravile študijske skupine.

V sklopu projekta je doslej nastala študija o območjih gozdnih sadežev in vrstah sadežev na teh območjih v Posavju ter študija o posledicah preobremenitve posavskih gozdov v primeru netrajnostnega izkoriščanja gozdnih sadežev, v prihodnjem izvajalnem obdobju projekta pa bodo pripravili še knjižico z recepti jedi, ki vključujejo uporabo gozdnih sadežev. Bistriški obiskovalci študijskih krožkov pa so na skupnem zaključku v koči na Magolniku nad Radečami o svojem delu povedali: »Človek se vse bolj oddaljuje od narave, od svoje okolice. To je očitno na vseh področjih človekovega življenja. Če so bili nekdaj gozdni sadeži pomemben segment družbe in prehrane, pa je bila do danes njihova vloga precej zmanjšana. S študijskimi krožki smo naredili prvi korak k ponovni vključitvi gozdnih sadežev v naše življenje, saj so nam le ti lahko najprej izziv, potem rekreacija in sprostitev, nato dobra prehrana in nenazadnje tudi domače zdravilo.«

Časopis OKO (E.Š.)