Študijski krožki 2023 – portreti naše kulturne dediščine
Fotografija je lahko hobi, ki nas dopolnjuje na več področjih življenja. Naravna fotografija nas povede med drevesa, na kakšne posebej skrite konce, urbana fotografija nam pokaže povsem prezrte dele mestnega življenja. Zaradi porasta interesa za to dejavnost smo v Mladinskem društvu Bistrica ob Sotli sklenili letos izvesti študijski krožek prav na to temo.
Sklenili smo, da bo delavnica predvsem na temo fotografiranja arhitekture in narave. Navsezadnje živimo na območju Kozjanskega parka, z obilico prikritih kotičkov neokrnjene narave in čudovito ohranjene kulturne dediščine. Zato bi bila prava škoda, če ne bi uporabili lepot, ki so nam na dosegu roke.
Udeleženci so se na prvih nekaj srečanjih spoznavali z osnovami. Krožek je bil primeren za vse, tako za začetnike, kot tudi za napredne amaterske ljubitelje, ki so svoje že pridobljeno znanje želeli še izboljšati.
Učili so se o delih fotoaparata, kako na pravilno vzpostavitev vpliva hitrost zaklopa, zaslonka in ISO vrednost. En del fotografske opreme je fotoaparat sam, oziroma, telo, kakor temu rečemo v žargonu, drugi, enako nepogrešljiv del pa je leča, ki se na naprednih fotoaparatih lahko sname. Leča je sestavljena iz več steklenih delov, ki jim rečemo elementi. Ima sprednji in zadnji glavni element, vmes pa več manjših, tanjših stekelc. Svetloba posveti skozi steklo, količino svetlobe pa kontrolira zaslonka. To je več manjših rezilc, ki se skupaj sestavijo v okroglo odprtino, ki deluje podobno, kot deluje zenica v očesu. Bolj ko je zaslonka odprta, več svetlobe pade na senzor. Na telesu fotoaparata vstop svetlobe regulira zaklop. Podoben je majhni zavesici, ki, ko se odpre, skozi zaslonko spusti svetlobo na senzor. Dlje, ko je zaklop odprt, svetlejša je fotografija. Svetloba pade na senzor, ki s piksli to svetlobno informacijo zajame. ISO vrednost označuje občutljivost teh pikslov na svetlobo. Večji ko je ISO, svetlejša je slika.
Udeleženci so potem zabredli tudi v bolj abstraktne vode fotografske umetnosti. Spoznali so teoretična pravila kompozicije: pravilo tretjin, kjer stremimo k temu, da pomembne objekte in subjekte, ki jih poskušamo zajeti, v kompoziciji postavimo na rob ene od tretjin, ne na sredino. Spoznali so princip zlatega reza, ki se pojavlja povsod v naravi. Spoznali so tudi principe barvnih kontrastov, ki jih lahko v naravi opazimo, in poskušamo zajeti v fotografijo.
Studijska osvetlitev je pomembna, a najboljše pogoje imamo v naravni svetlobi. Sicer je pomembno, da vemo, kaj v fotografiji iščemo, ko jo izpostavljamo: a želimo pozornost peljati na osenčen del fotografije, ali osvetljen. Toda sončne svetlobe ne moremo ponarediti v nobenem studiu, pa tudi naravne lepote ne.
Večji del našega fotografskega udejstvovanja je potekal na prostem – pot nas je vodila skozi celotno Bistrico. Začeli smo pri Markečevem mlinu, pa nadaljevali mimo kužnega znamenja, do cerkve, pa proti Kunšperku, na sam vrh kunšperškega gradu. V soteski reke Bistrice smo spoznali čudesa makro fotografije. Za na konec pa smo se preselili za računalniške ekrane, kjer smo vse zajete podobe s pomočjo mentorjev uredili v fotografskem programu.
Izbor najboljših fotografij smo razstavili v knjižnici Bistrica ob Sotli, kjer smo obiskovalcem razložili potek krožka in vtise udeležencev. Fotografije bodo razstavljene še kakšen teden po koncu izteku krožka. Če si razstave ne uspete pogledati v živo, pa si lahko nastale fotografije ogledate spodaj v virtualni galeriji.
