Once upon the time in Bistrica ob Sotli… je bilo vse lepo in prav. Imeli smo več trgovin, banko z novo fasado, pošto, nekaj gostiln, šolo, nazadnje smo dobili še občino. Seveda, prva je stala cerkev. Družabno življenje je bilo pestro; imeli smo nočni turnir v malem nogometu; imeli smo veselice tu in tam; proslave v šoli; slovesnosti v cerkvi; blagoslov tega in onega; tekmovanje gasilcev; celo dan trgovine… Imeli smo skratka vse, kar si mlado srce sploh lahko poželi. Vse to pa mladim ni bilo dovolj. Hoteli so prostor, v katerem bi bile na voljo drugačne vsebine (razvajena banda nehvaležna).
Eden izmed glavnih pobudnikov novega prostora je bil Marko Kunst, ki je idejo tudi realiziral. Tako je bila v juliju 1996 slavnostna otvoritev Kluba Metulj, ki je dodobra pretresla ustaljeno življenje v Bistrici. Mnogi starejši so se zgražali nad novo »pridobitvijo« in zanje absolutno nesprejemljivim dogajanjem v njem. Takoj so se pojavile govorice o mamilih, slabem zgledu… Modri angeli so bili tedaj redni – včasih edini – obiskovalci Kluba. Sprva je bil Klub namenjen le druženju, kasneje pa se je program razširil. Tako se je zgodil prvi koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Istočasno so si prizadevali delovanje legalizirati in v ta namen je bilo ustanovljeno Društvo. Prvi predstavnik društva je postal Matej Rogina. Z leti so se v občini sprijaznili s Klubom in tudi Občina je pokazala razumevanje za želje mladih in od takrat je bil v občinskem proračunu zagotovljen denar za delovanje društva oz. Kluba. Tudi policisti, lačni dogodivščin in junaštev so ugotovili, da se v Klubu ne dogaja nič, kar bi zahtevalo njihovo navzočnost. V Klubu se je program širil. Zvrstilo se je mnogo koncertov, literarnih večerov pa kresovanje in tradicionalni pohodi…
V tem času so začele nastajati tudi prve glasbene skupine v Bistrici; tu so mišljeni seveda rokerski bendi. Prvi na pobudo Simona Černelča, kasneje so sledili še drugi. Najbolj znane skupine iz tega obdobja so Zmajev rep, Šaman, No cenzura…
V teh letih delovanja Kluba se je torej marsikaj dogajalo, vendar se je pokazalo, da to ni dovolj. Dotrajani prostori več niso zadovoljevali najbolj osnovnih potreb. Spremenile pa so se tudi navade in potrebe mladih, ki so potencialni obiskovalci Kluba. V ta namen bi morali nujno spremeniti oz. obogatiti programsko shemo – so razmišljali mladi aktivisti – vendar je to brez dodatnih sredstev nemogoče. Za dodatna sredstva pa na občini ni bilo pravega posluha, še manj pa volje za izboljšave in nasploh za kvalitetno urejevanje mladinske problematike.
Once upon a little less time in Bistrica ob Sotli… se je razvila močna glasbena scena. V zadnjih desetih letih deluje v Bistrici okrog pet skupin, ki vse po vrsti ustvarjajo avtorsko glasbo. Med leti 2004 in 2005 je bil v okviru društva uresničen projekt Urok, s katerim so se na skupni zgoščenki predstavile štiri takratne bistriške skupine.
V letu 2006 se je s pomočjo lokalnih oblasti pričela temeljita prenova in razširitev klubskih prostorov MDBS. Leta 2007 so bili prostori sicer zgrajeni, ne pa tudi opremljeni. Zato so pljunili bistriški mladci in sami dokončali začeto. Položili ploščice, linoleje in še druge, posebej vzdržljive umetne podlage za po tleh. Opremili WC-je. Po stenah kluba namontirali posebne plošče iz ostankov lesa, zaradi katerih je zvok v prostoru bistveno boljši. Pobarvali stene. In še in še in še. To je bil prvi pogoj za to, da je v prihodnjih letih dejavnost kluba Metulj zacvetela. Drugi je bil ta, da nam je v istem letu uspelo pridobiti status mladinskega centra na razpisu Urada RS za mladino. Naš največji projekt v letu 2007 je bila organizacija in izvedba mednarodne mladinske izmenjave »Meje«.
V nadaljnjih letih smo začeli redno prejemati sredstva iz Javnega poziva za mladinske programe Urada za mladino republike Slovenije. To nam – od stalni podpori občine – omogoča konsistenten in kakovosten program: koncerti, predstave, delavnice, okrogle mize, potopisi… Izvedli smo še dve izmenjavi in sodelovali na izmenjavi v Modeni ter vodili celo vrsto projektov ali sodelovali pri njih (Ekoplan in Ekolet, Bistrica kot Biser, Gozdni škratki, Semena prihodnosti, Evropska reka, iHeritage – Dediščina na sodoben način…). Uvedli smo tudi kar nekaj rednih ali tradicionalnih kulturnih vsebin (festivala BoSorok in Kolomonov žegen, glasbeni tabor BoSong, konferenca svobodomislecev in svobodnih umetnikov Improcon, Nedeljski koncertni cikel), skozi dogodke Gradnja strpnosti spodbujamo razumevanje do drugačnih… med tem pa nenehno snujemo nove podvige…
