Klasična Glasba oz. »klasika« Zahodnega Sveta

Klasična Glasba oz. »klasika« Zahodnega Sveta

Klemenn

27 novembra, 2014

0 Comments

Klasična glasba ali »klasika«  je  pojem , ki  se nanašata na  glasbo različnih kulturnih, izvorov in tradicij. Te  tradicije pa  pogosto segajo v “zlato obdobje” glasbe za določeno kulturo. Če se v nadalje omejimo samo na klasično glasbo, ki je značilna za področje zahodnega sveta lahko rečemo,da je klasična glasba pojem s katerim označujemo vsa stilna obdobja od renesanse dalje. Za glasbo tega obdobja pa je značilno skladje med vsemi elementi glasbenega izraza, kar pomeni harmonije, dinamike, melodije, ritma in barve zvoka.V Sloveniji jo zastopajo in izvajajo tudi simfoniki RTV slovenija.

S tem da začetke klasike opredeljujemo z renesanso  smo zanemarili obdobje srednjega veka, ki ga sicer uvrščamo med zgodnje obdobje klasične glasbe.

 

 

klasična glasba

 

V nadaljevanju članka sledijo glavne razdelitve klasične glasbe zahodnega sveta :

 

  • Zgodnje obdobje;

Srednji Vek (500-1400)

Romanos the Melodist,

Yared,

Khosrovidukht_več predstavnikov_

 

Renesansa(1400-1600)

Johannes Tapissier,

Nicolas Grenon,

Pierre Fontaine_več predstavnikov_

 

 

  • Obdobje franko flamske glasbe ;

Barok (1600-1750)

Johann Sebastian Bach,

Alessandro Scarlatti,

Domenico Scarlatti,

Antonio Vivaldi_več predstavnikov_

 

 

Klasicizem(1750-1830)

Carl Philipp Emanuel Bach,

Johann Stamitz, Joseph Haydn,

Johann Christian Bach,

Antonio Salieri,

Muzio Clementi,

Wolfgang Amadeus Mozart,

Luigi Boccherini_več predstavnikov_

 

 

Romantika (1804-1949)

Ludwig van Beethoven,

Ferdinando Carulli,

Édouard Du Puy,

Ludwig Berger_več predstavnikov_

 

 

  • Moderno in sodobno obdobje;

 

20. stoletje (1900-2000)

Charles Dancla,

Luigi Arditi,

Theodor Kirchner,

Carl Reinecke_več predstavnikov_

 

Sodobno obdobje (1975-trenutno)

Mark Adamo,

John Adams,

Thomas Adès,

Bruce Adolphe_več predstavnikov_

 

V pogovornem smislu je klasika za razliko od modernosti sinonim za nekaj ustaljenega, preizkušenega in priznanega. Zato velikokrat prihaja do problematike v razlikovanju med pojmoma »sodobna resna glasba« in »klasična glasba«, kar  predstavlja sporni, dvoumni pojem »sodobna klasična glasba«.

 

V diplomskem delu Špele Božič  z naslovom »Poslušanje klasične glasbe v vrtcu« so snovalci raziskave želeli ugotoviti zastopanost klasične glasbe v predšolskem obdobju. Po predstavitvi obdobja klasicizma in nekaj skladateljev iz tega obdobja so v empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da je klasična glasba najbolj zastopana otroška glasba. Izsledki raziskave torej kažejo, da ljudje prvinsko razumemo in uživamo ob klasični glasbi. Zakaj tudi odrasli ne preferiramo klasične glasbe? Kaj se z nami zgodi v procesu odraščanja ko govorimo o glasbenem okusu in odobravanju klasične glasbe?

Če poznate odgovor nam ga zaupajte!

 

Comments are closed.