GRADNJA STRPNOSTI – Literarno-debatni večer z Rafaelom Lapajnetom: Pesmi NJEJ pojejo NJEMU

mori.primoz@gmail.com

29 aprila, 2013

0 Comments

GLBT skupnost mora (naj nam je to še tako težko) o sebi pripovedovati, učiti oziroma se predstaviti in se pokazati. GLBT posamezniki moramo obelodaniti to svojo lastnost. A večina si tega še vedno ne upa oziroma ne želi, zato moramo za splošno razumevanje storiti še več tisti, ki smo ta (pra)strah že premagali. Ti moramo ustvarjati okolje, ki bo razumevalo in sprejemalo, v katerem bo razkriti svojo homoseksualnost, bi-/panseksualnost, transspolnost…. kot bi razkril svoj datum rojstva ali naslov stalnega prebivališča ali naš najljubši glasbeni žanr.

Kako do tega?

Oblika ni pomembna. Važno je, da nas imajo ljudje priložnost spoznati, se z nami pogovarjati in nas videti takšne, kot smo.

Vseeno je, ali so to naša razkritja pripadnosti glbt-skupnosti, predavanja, filmski večeri, delavnice, parade ponosa, literarni večeri ali kar koli drugega. Pri meni proces obelodanjenja poteka vzporedno z dogodki, ki jih (do zdaj le) v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli prirejam pod imenom Gradnja strpnosti.

16. 3. 2013 smo v Klubu Metulj imeli literarno-debatni večer s pesnikom Rafaelom Lapajnetom: Pesmi njej pojejo njemu. V središču pozornosti tega večera je bilo dejstvo in vzrok za to, da je danes oseminšestdesetletni Rafael Lapajne od nekdaj v svojih pesmih nagovarjal Njo, v mislih pa imel Njega. Prvič je svoje pesmi bral Njemu 17. aprila 2011 v Škučevi galeriji na literarnem večeru GLBT poezije in proze. Zdaj pa je brez laži bral še nam v našem klubu. Za prvo pesem sem ga prosil, da jo za ilustracijo prebere dvakrat. Najprej Njej in potem še Njemu. Za občutek različnosti enakega ali enakosti različnega. Ostale pesmi pa smo poslušali le v pristni obliki, brez zatohle maske. Na tem literarno debatnem večeru sta se (kako presenetljivo) izmenjavala literatura in debata. Poleg njegovih pesmi nas je zanimala njegova življenjska zgodba. Kako so geji živeli v času pesnikovega odraščanja, kako so našli drug drugega v času, ko ni bilo spletnih medijev. Kje so se družili. Zanimala nas je primerjava življenja GLBT skupnosti takrat in danes; sprejemanje, varnost. Od kdaj ve, da je gej. Odgovor na to vprašanje vam lahko zaupam in je zelo enostaven. Od nekdaj. Že kot otrok se je nekako bolje počutil v moški kot v ženski družbi. Izvedeli smo tudi, kdaj in kje je spoznal bodočega moža, kako sta se z Dušanom poročila, kako sta živela, dokler ju ni smrt ločila in kako je bilo potem, do danes. Upam, da sva z Rafaelom našo skupnost vsaj nekoliko približala tistim, ki ste naju prišli poslušat in se z nama pogovarjat.

Na koncu naj se le še zahvalim za sodelovanje vsem, ki ste pomagali pri izvedbi tega večera in vsem obiskovalcem.
V letošnjem letu bo Gradnja strpnosti na klubskem programu še dvakrat ali trikrat. Vsebine še nisem določil, datumi še niso znani, upam, da mi bo prvi dogodek uspelo sestavit še pred junijem.

Zunanja povezava:

http://www.narobe.si/stevilka-18-19/gejevska-poroka

Intervju Romana Kuharja z Rafaelom Lapajnetom za revijo Narobe. Mojstrsko napisan članek.

Comments are closed.