SundayNoise NKC Festival Pt.1 (21. – 23.april 2017)
Prvi del festivala nedeljskega koncertnega cikla – SundayNoise. Festival? Dnevi muzik, dnevi nujnih soočenj, direktnih konfrontacij , poskusi drugih poti in zapuščanje starih. Soočenje in transformacija. V kaj? Kam? S kom? Več o tem v tednih po 24. aprilu. Do takrat pa stopnjujemo napetost, napetost na sceni, napetost v organizaciji, napetost prostorov, napetost okolja, napetost idej, napetost želje, napetost žic, napetost odnosov, napetost nesmislov, napetost neumnosti, napetost razuma in napetost nesporazumov. Napeto je že dolgo časa, če/ko poči in izgine, ne bo ostal niti spomin, ne bo ostalo nič, ker je nič in je vse. Hodimo po robu, se preštevamo in ni nas strah kaj bo ko bo in ne bo. Pripravljeni. Ker ni kam iti.
https://www.facebook.com/events/762064863971513/
V aprilskem delu pozdravljamo heavy, noisy, fuzzy stran kitar, izražamo podporo zasavskemu noise festivalu (ZNFI) in se predajamo drugi strani noise rock muzike.
PROGRAM (21.-23.april 2017) @ Klub Metulj, Bistrica ob Sotli
PETEK 21.april 2017 (Supporting ZNFI)
Mono Scarves (Mb)
Sevenborn and Rasturen & Aphra Tesla (Trbovlje)
The B Bees (Ljubljana)
Sobota 22.april 2017
Fuzz Orchestra (Ita)
Jegulja (Slo)
Carnaval (Slo)
Nedelja 23.april 2017
OvO (Ita)
Mena (Slo)
Raziskovalec zvoka, izumitelj zvočnih naprav in starosta nove generacije FM oddajanja Klemen Šali aka Mono Scarves je zdaj že prepoznavna figura na področju zvoka, oddajanja, izdelovanja zvočnih mašin in radijskega aktivizma. Z delovanjem na Mariborskem radiu študent se je ob vseh ostalih radijskih (p)opravilih začela pot njegovega raziskovanja zvočne manipulacije, kontrole in oddajanja signalov. Kombinacija diy mašin, zvok legendarnih analognih sintetizatorjev in poseben smisel za humor je tisto kar definira njegov zvok. Skupaj z »one woman live noise band« – Kikiriki (Nina Farič) predstavljata novi val mariborske noise scene, ki je v pravem trenutku zarezala v drobovje undergrounda in rešila ugled mesta ob Dravi.
Tale hišni duet ki ga sestavljata Jaka Berger in Vitja Balžalorsky, se je spontano sestavil na kongresu Improcon v sosedskem Kumrovcu leta 2014. Po celodnevnem preigravanju v različnih akustičnih situacijah po prostorih Spomen Doma, je proti jutru v prostorih kino dvorane prišlo do potrebe po hrupu, riffu, »a heavy need indeed«. Kasneje se je duo ohranil preko občasnih povabil in se formiral kot The B. Bees. Forma ostaja improvizacijska, z nastavki tradicije heavy muzik, drone-a in hrupa. Duo se premika po spolzkem terenu, kjer je vsak živ nastop tudi edina vaja. Pot od grajenja zvoka, razvoja ideje do eksekucije je zahtevna in nepredvidljiva. Kadar imamo opravka z eksperimentiranjem s sestavinami kot so doom, noise, drone, heavy, odpiramo vrata v posebne svetove, ki za The B. Bees predstavljajo organsko nujnost in izziv. Njuni nastopi prav zaradi sestavin ki jih uporabljata izzvenijo raznoliko, saj gre ponavadi za krajše nastope. Na tokratnem gostovanju, bo časa za izvedbo več kot dovolj, zato se lahko nadejamo daljšega nastopa, kjer bo prostora za gradnjo, razvoj in eksekucijo ravno dovolj, da nas posrka skozi portal.
SEVENBORN AND RASTUREN & APHRA TESLA
Ekipa zasavskega Noisefesta (ZNFI) v postavi (SBAR) Neven M. Agalma, Boris Laharnar in Aphra Tesla. Na otvoritvenem večeru, ki predstavlja podporo ZNFI, se trojica predstavi prvič. SBAR sicer polovica zasedbe Cadlag se zvočno premika od ambientalno dronerskih delov do hardcorovskih zaključkov, tokrat pa se lahko nadejamo posebnega seta v sodelovanju z vsestransko performerko Aphro Tesla. Po nastopih nam ostane še dovolj časa, da se posvetimo odprti debati o smislu, potrebi in načinih organizacije dogodkov z noise vsebino pri nas. Po debatnem soočenju sledi “noise in session”.
Ob novici, da se je Carnaval pridružil Vitja, se je letvica pričakovanj dvignila visoko na olimpijsko normo. Kaj boste zdaj igrali jazz, je bilo pogosto vprašanje, nismo pa še zasledili tez, da ima nova plošča elemente ali vplive jazza, tako kot se je to zgodilo Bowie-ju. Carnaval so institucija in od institucij se vedno pričakuje največ. Koncerti v živo so pokazali, da so ideje iz produkcijsko dovršene plošče prenosljive tudi na oder in na nastopih v živo se široko izrišejo ideje komadov in njihova moč. Konstantno raziskovanje tako nastavitev in postavitve, kot tudi uporaba opreme na odru lahko deluje kot inspiracija raziskovalcem in viha nosove konservativcem pod odrom. In to je lahko dokaz, da je bend na sledi nečemu, kar ohranja naziv institucije in hkrati dovoljuje neobremenjen razpad zvoka, ki se že v naslednjem trenutku kot orkan postavi nazaj v tir, in povzroči fizičen efekt. Institucija, ki sebe ne jemlje preveč resno lahko gradi na raziskovanju, ki dovoljuje razpad-porušenje, po katerem se skelet postavlja nazaj v tirnice RIFFA!
Trio, ki nas navdušuje zadnja leta. Vse od demo posnetka do uradne plošče je ob njihovi muziki, zvoku in rednem nastopanju v živo pomembnih še veliko reči, med njimi tudi razmišljanja, ki jih kot posamezniki streljajo v domač zračni prostor – kot rakete proti toči v 90ih. Zavzemanje stališč, opozorila in kreacije v muziki nas opominjajo na svet tam zunaj, ki je takšen kot je, ker smo mi takšni kot smo. Kombinacija ustvarjanja, koncertnih nastopov in zavzemanje stališč jih postavlja trdno in suvereno v domač muzikalni prostor. Čeprav bodo tistim, ki ne spremljajo domačih muzik vedno predstavljeni kot bend z nekdanjim kitaristom Carnaval, so Jegulja eden izmed tistih bendov, ki bodo delali svojo muziko, ne glede na to kam in kakšen veter piha in na koncertih gradili zaupanje in spoštovanje do tega kar počnejo. Na koncu jih boste predstavljali kot prijatelje muzik s kitaristom od Uroš in mladim bobnarjem s Fužin.
Pripovedovalci zgodb o nekaterih najbolj krutih in sramotnih dejanjih v italijanski zgodovini. Zgodbe o fašizmu, državnem terorizmu v 60ih in 70ih letih prejšnjega stoletja, zgodbe o posameznikih, ki so se poskušali upreti nehumanemu sistemu kapitalizma, zgodbe o umiranju za domovino in želji po moči, pridobljeni s prodajo duš. Fuzz Orchestra gradijo na zvočnih okovih analognega hrupa in »heavy« kitarskih riffih, katerim dodajajo vokalne izseke iz pozabljenih filmov in dokumentarcev izbrskanih iz zakladnice filmske produkcije.
Distorzija in krik podložena z bobnarsko variacijo močnih, hitrih udarcev in natančno rezko matrico je kombinacija večih minimalizmov sestavljenih v hrupno celoto. Kljub temu da OvO deluje kot duet Bruna Dorelle za bobni in Stefanie Pedretti na kitari in vokalu, lahko v trenutku zagrmi kot dobro naoljen metalski kvintet, noise rock trio ali sludge kvartet. Ali kot pravita sama: OvO ni noise, niti metal, ne doom, ne punk in ni rock and roll, čeprav je delček vsega tega. Zagotovo pa ni free, avant ali impro. Še vedno eden izmed najbolj zasedenih duetov na planetu noisy rock. Število koncertov se približuje številki tisoč, in ju že dobro in dolgo poznamo kot gosta domačih alter odrov. V Klubu Metulj pa nastopita prvič in to kot grande finale okulto, v družbi domačega dueta Mena, na zaključku tega tro-dnevnega norenja.
…Inga, Beatrica, Tereza, Rhea Silvia, Policarpa, Budika, Meluzina, Wilgefortis, Ilse Weber…
…rokovanje s pesemskimi entitetami skozi izlivajoči kitarsko-vokalni odsev gozda, free tolkalski trušč ali tremor potresa ter osamljeno skoraj-grunge reiteracijo …
… strunski pletež, mrmranje in apraksija bodo dolgi, ker ni kam iti …
Uroš Rutar: glas, kitara, teksti, glasba
Marko Karlovčec: kitara, bobni, uničevanje
PETKOV PROGRAM JE V DUHU PODPORE ZASAVSKEMU NOISEFESTU, KI GA LAHKO PODPRETE TUDI TUKAJ: https://www.adrifund.com/project/view/255
https://www.facebook.com/events/762064863971513/
