NKC: Jean-Luc Guionnet (Fra) & Daichi Yoshikawa (Jap) & Samo Kutin (Slo)
Gostovanje treh odličnih improvizatorjev. Jean-Luc nas je navdušil leta 2015 z zaključnim koncertom kongresa Improcon, ko je na orglah nastopil v bistriški cerkvi Sv. Petra. Samo Kutin je v klubu nastopil nazadnje skupaj z Olfamoštvom, pred tem pa z odličnim triom Širom. Tisti starejši obiskovalci pa se ga gotovo spomnite v duetu Čarangi, ki se je v Klubu predstavil pred skoraj desetimi leti. Prvič pa bo na odru Kluba Metulj nastopil japonski improvizator Daichi Yoshikawa.
Daichi Yoshikawa den najbolj zanimivih improvizatorjev mlajše generacije, ki trenutno živi med Berlinom in Londonom. Njegovi pripomočki so mikrofoni, Yamaha MSP3, MSP5, H27 in mešalka Mackie, razni kovinski objekti ter majhna tolkala. Zanima ga, pogosto glasna, konstrukcija momenta, ki ga deli s soigralci. Predkratkim je ustanovil trio, ki ga je poimenoval наказание s Švedskim kontrabasistom Joelom Gripom in francoskim bobnarjem Antoninom Gerbalom.
Daichi Yoshikawa je bil letos rezident cikla FriForma, ki je na tedenskem bivanju v Ljublajni, nastopil s triom lll 人izg. /el/) in v duu s Samom Kutinom.
daichiyoshikawa.tumblr.com
Jean-Luc Guionnet (Lyon, 1966) je človek raznolikih ustvarjalnih in raziskovalnih interesov. Je improvizator, skladatelj elektroakustične glasbe, slikar, performer in filozof, ki je diplomiral na Sorboni iz sodobne umetnosti in estetike. Pri nas ga poznamo predvsem v vlogi saksofonista in organista, ki se je tukajšnjemu občinstvu predstavil na več samostojnih koncertih svobodno improvizirane glasbe, pa tudi na nastopih z drugimi improvizatorji (npr. Seijirom Murayamo) in zasedbami (free-jazzovski trio The Ames Room).
V Parizu delujoči glasbenik je kot solist, z lastnimi zasedbami in v raznih sodelovanjih doslej izdal več kot trideset plošč po vsem svetu, napisal številne skladbe in ustvaril več radijskih iger in programov za Radio France. Med njegovimi sodelavci v polju elektroakustične glasbe so Eric La Casa, Eric Cordier, Pascal Battus, Edward Perraud, Frédéric Blondy, Sophie Agnel, André Almuro, Olivier Benoit idr. Igra predvsem v lastnih zasedbah Hubbub, Phéromone in The Ames Room (s Claytonom Thomasom in Willom Guthriejem). Komponira predvsem za teater, plesni teater in eksperimentalne filme.
Kot organist združuje veščino improvizacije z jezikom sodobne glasbe 20. stoletja. Igral je po cerkvah in samostanih po vsej Evropi, največ v Franciji, pa tudi v Avstriji, Veliki Britaniji, Španiji, Švici, na Škotskem… Posnetki teh koncertov so izšli na več nosilcih zvoka v Franciji, Maleziji, ZDA in na Japonskem.
www.jeanlucguionnet.eu
www.youtube.com/watch?v=l2HbN2
www.youtube.com/watch?v=zXYeqO
Samo Kutin (1982) je znan po rabi nekonvencionalnih inšturmentov, bodisi tistih, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, ali doma narejenih zvočil sestavljenih iz strun, lesa, buč, železa, kamna, stekla in smeti. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga lahko vidimo na ljubljanskih ulicah in na nastopih eksperimentalne improvizacije. Vodi glasbene delavnice za otroke, ustvarja glasbo za pravljice in gledališča in med drugim sodeluje v glasbenih skupinah Samo Gromofon, Salamandra salamandra, Najoua, Horda grdih in Širom.
Na polju neidiomatske improvizacije zadnja leta poglobljeno raziskuje zvočno hrupni potencial hurdy-gurdyja, ki ga poleg učinkovitih preparacij suvereno in s hoteno grobostjo ozvočuje prek kontaktnih mikrofonov in akustičnih resonatorjev, kot so vzmeti in sodi. Lahko bi rekli, da predvsem z uporabo kontaktnih mikrofonov skenira in na plano vleče drobovne procese inštrumenta, z direktno fizično aplikacijo pa tudi povzroča in plasira do sedaj neznana trenja.
